VAROVALNA ČREVESNA DIETA

Zdravnik vam svetuje uživanje lažje prebavljiv živil, kaj to pomeni? Sem spadajo živila in postopki priprave, ki čim manj obremenjujejo prebavni trakt, z namenom da le-ta počiva. Priporoča se po raznih posegih (resekcijah) ali pri določenih bolezenskih stanjih - vnetja, razjede,..


PRIPOROČAM:

Kuhano ali dušeno prehrano, tudi sadje in zelenjava. Takšna hrana je lažje prebavljiva.


Beljakovine:

  • Jajca priporočamo mehko kuhana, poširana. Manj priporočena so trdo kuhana ali pečena.

  • Mehko meso, ki je lažje prebavljivo: mlado meso (teletina, govedina, piščančje in puranje meso brez kože, zajec ipd.). Meso naj bo kuhano, dušeno, pripravljeno v pečici na malo olja (v konvekcijski ali na peki papirju). Mesni izdelki naj bodo manj mastni: kuhana šunka, kuhan pršut, puranje ali piščančje prsi.

  • Ribe je priporočeno uživati vsaj 1 do 2x tedensko. Izbira naj bo pestra, morske in sladkovodne. Ribe so edinstvene glede vsebnosti omega 3 maščobnih kislin in so lahko prebavljive. Pripravljamo jih kuhane, dušene ali pečene na malo maščobe.

  • Za lažjo zagotovitev zadostnega vnosa se priporoča uživanje le-teh v vsakem obroku.

Škrobna živila:

  • Naj bodo na začetku lahko prebavljiva: oluščena žita (bel riž), pšenična moka, pšenični zdrob, koruzni zdrob, krompir, bele testenine.

  • Kruh naj ne vsebuje semen in oreškov. Na začetku je priporočen kruh iz bele moke ali mešan, star en dan.

  • Sadje in zelenjava:

- Sadje naj bo kuhano (kompoti). Sveže sadje mora biti mehko (npr. banane).

- Prav tako naj bo kuhana zelenjava. Izbiramo med zelenjavo z manj vlakninami: korenček, buče, špinača, rdeča pesa, paradižnik brez kože, jajčevci, …


Maščobe:

  • Najbolje je uporabljati hladne. Pri termični obdelavi hrane se izogibajmo večjim količinam olja in pregrevanju.

  • Za povečanje energijske vrednosti obroka dodamo olje pred serviranjem hrane (npr. žlica olivnega olja v bučno juho ali na ribji file).


ODSVETUJEM:

  • Sveže sadje in zelenjavo. Posebej takšno z visoko vsebnostjo prehranske vlaknine (lupinasto sadje in trdna zelenjava). Prav tako posebna pozornost velja za trde dele (peške, koščice).

  • V začetku se ne svetuje uživanje ovsenega, rženega, polnozrnatega kruha.

  • Meso z vidno maščobo, zelo mastne predelane mesnine (salame, paštete, hrenovke), staro in žilavo ter prekajeno meso.

  • Škrobna živila z veliko prehranske vlaknine: neoluščen riž, polnozrnata moka, ješprenj, stročnice (leča, grah, fižol, čičerika), oreški in semena.

  • Po prehodnem obdobju, ko se izločanje blata uredi, začnemo širiti izbor hrane. Počasi in v manjših količinah začnemo uvajati težje prebavljiva živila s prehransko vlaknino. Prebavljivost živil je tudi kasneje zelo individualna, nekateri razširijo spekter na praktično vso prehrano, spet drugim pa določena živila povzročajo težave. Pomembno je, da živila za katera menimo da povzročajo težave, ne izločimo permanentno. Posamezna živila poskusimo vsaj trikrat v presledku nekaj tednov, da potrdimo domneve. Za lažje sledenje potencialno problematičnih živil se priporoča vodenje prehranskega dnevnika.