Umetna sladila so snovi, ki se uporabljajo kot nadomestki sladkorja, saj so veliko slajša od sladkorja, a imajo malo ali skoraj nič kalorij. So pogosta sladilna izbira za "dietne" izdelke, kot so gazirane pijače, omake, pekovski izdelki ali bonboni ali gumi brez sladkorja. Umetna sladila so se začela izdelovati predvsem za uporabo v živilih, namenjenim sladkornim bolnikom, saj ne povzročajo dvig ravni sladkorja v krvi po zaužitju. Vsa sladila, dovoljena za uporabo v živilih v EU, so bila podvržena celovitemu pregledu morebitnih toksikoloških učinkov v skladu z načeli toksikološkega testiranja aditivov za živila, preden so sprejeli njihovo varnost pri uporabi. Odobrena sladila niso rakotvorna, lahko pa v večjih količinah spremenijo črevesne bakterije in povzročijo prebavne težave.
Vpliv na zdravje:
Glede na trenutno razpoložljive znanstvene raziskave ni nedvoumnih dokazov o negativnih učinkih umetnih sladil na zdravje, ko se uživajo v zmernih količinah. Kljub temu so nekateri posamezniki občutljivi na nekatera umetna sladila, kar lahko povzroči alergijske reakcije, prebavne motnje ali druge neželene učinke. Poleg tega obstajajo tudi nekatere študije, ki so nakazale povezavo med uživanjem umetnih sladil in spremembami v sestavi in funkciji mikrobiote (disbioza) ter povezavo s prekomerno telesno težo in presnovnimi motnjami. Vendar pa so potrebne dodatne dlje trajajoče raziskave, da bi bolje razumeli te povezave. O vplivu določenih sladil na zdravje, zaenkrat še vedno manjka kliničnih študij.
Hujšanje s sladili?
Študije dokazujejo, da nadomeščanje prostih sladkorjev s sladili dolgoročno ne pomaga pri nadzoru telesne teže. Del vzpostavljanja zdravega načina prehranjevanja je tudi to, da naučimo naše okušalne celice novih, manj sladkih okusov. Naši okusni receptorji so ključni del naše sposobnosti zaznavanja okusov hrane. Ko redno uživamo živila z umetnimi sladili, lahko to vpliva na naše okusne receptorje in spremeni naše dojemanje sladkosti ter poveča apetit in željo po sladkih živilih.
Sukraloza:
Sukraloza spada med najpogosteje uporabljana umetna sladila na svetu. Raziskave so pokazale, da vnos sukraloze pri celotni populaciji ostaja znatno pod vrednostjo ADI (dopustni dnevni vnos)*
Večina sukraloze prehaja skozi prebavni trakt in se v celoti izloči neposredno v blatu, medtem ko majhen del (11–27%) absorpcije potuje proti ledvicam, kjer se izloči v urinu. Kljub temu se je pokazalo, da sukraloza ni hranljiva za bakterije in je odporna proti fermentaciji.
Študije za oceno dolgotrajne izpostavljenosti, reprodukcije in razvoja, nevrotoksičnosti, genotoksičnosti ter razvoja raka so večkrat dokazale, da sukraloza ne povzroča varnostnih skrbi.
*ADI: Dopustni dnevni vnos (DDV) je ocena količine snovi v hrani, ki jo je mogoče zaužiti vsak dan v življenju, ne da bi predstavljala tveganje za zdravje.
Aspartam:
V Evropi je aspartam odobren kot umetno sladilo za sladkanje različnih živil in pijač, kot so sladke pijače, sladice, mlečni izdelki, žvečilni gumi, izdelki z nizko vsebnostjo kalorij in izdelki za nadzor telesne teže, ter kot namizno sladilo. Zaenkrat še vedno veljajo priporočila evropske agencije za varno hrano (EFSE), da so aspartam in njegovi razgradni produkti varni za splošno populacijo (vključno z dojenčki, otroki in nosečnicami).
Polioli:
Sladkorni alkoholi (polioli) imajo lastnosti sladkorja in alkoholnih pijač (ampak ne takšnih, kot jih najdemo v pijačah). So ogljikovi hidrati, ki so sintetizirani bodisi v laboratoriju bodisi iz določenega sadja. Večina ima na koncu imena končnico -tol, na primer eritritol, maltitol, sorbitol in ksilitol. Polioli imajo odvajalni učinek, če jih uživamo v prevelikih odmerkih, zaradi osmotskih učinkov neabsorbiranih poliolov, ki dosežejo debelo črevo. Poraba poliolov na dan približno 20 g na osebo verjetno ne bo povzročila neželenih simptomov.
Stevia:
Ta naravni nadomestek sladkorja dobi sladek okus po ekstraktu listov Stevie rebaudiana. Nekateri izdelki iz stevie vsebujejo dodane sladkorne alkohole (steviol glikozide), ki lahko pri posameznikih povzročijo neprijetne stranske učinke. Steviol glikozidi se ne morejo hidrolizirati s prebavnimi encimi in kislinami, ki so prisotni v zgornjem delu prebavnega trakta, razgradijo jih bakterije v debelem črevesju.
Zaključek:
Umetna sladila so lahko koristno orodje pri zmanjševanju vnosa sladkorja, vendar moramo biti pozorni na njihovo pretirano uporabo. Če želimo ohraniti pristen okus hrane in spodbujati zdrave prehranjevalne navade, je ključno, da umetna sladila uporabljamo zmerno in jih ne enačimo z zdravim načinom prehranjevanja.
Viri: