top of page

Podpora imunskemu sistemu

Updated: Jul 10

Največ raziskav v povezavi s povečanjem imunosti se osredotoča na okužbe, zlasti na okužbe dihal (gripa in prehlad) in glavni vlogi imunskega sistema kot obrambe pred patogeni.

Pri spodbujanju imunskega sistema ima poleg telesne aktivnosti, lajšanja stresa in zadostnega spanca pomembno vlogo tudi pravilna prehrana. Poudarja se pomen uživanje polnovrednih živil, ki so bogata z vitamini in minerali. Največ učinkov na naš imunski sistem ima pravilna prehranska podpora v smislu preventive.


Prehranski viri pomembnih hranil za dolgoročno podporo imunskemu sistemu:

  • Beljakovine delujejo kot encimi, so nujno potrebne za rast in razvoj, so ključni gradnik celičnih struktur, sodelujejo pri imunskem odzivu,.. Najdemo jih v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora: mesu, ribah, jajcih, mlečnih izdelkih, stročnicah,..

  • Antioksidanti zmanjšujejo vnetje in pomagajo ohranjati zdrav imunski odziv, ščitijo celice imunskega sistema, podpirajo tvorbo protiteles. Nekateri pomembni antioksidanti vključujejo vitamin C, vitamin E, beta-karoten (provitamin A), cink, selen, in druge spojine, kot so flavonoidi in polifenoli, ki se nahajajo v sadju, zelenjavi, oreščkih, semenih in drugih živilih.

  • Prehranske vlaknine ali prebiotiki so hrana za koristne bakterije v črevesju, ki tvorijo črevesno mikrobioto. Dobro poseljena črevesna mikrobiota je ključna za imunski sistem, saj sodeluje pri razvoju in vzdrževanju zdravega odziva imunskega sistema. Za zagotovitev zadostnega vnosa prehranskih vlaknin je priporočljivo uživati raznoliko prehrano, ki vključuje sadje, zelenjavo, stročnice, celo zrna in oreščke. Pri tem je pomembno tudi piti dovolj vode, saj vlaknine absorbirajo vodo in prispevajo k tvorbi mehkega blata ter preprečujejo zaprtje.

  • Probiotiki so živi mikroorganizmi, predvsem bakterije, ki imajo koristne učinke na naše zdravje. Imajo več funkcij, ki koristijo imunskemu sistemu: uravnavajo ravnovesje mikrobiote, s čimer krepijo imunski odziv, lahko spodbujajo proizvodnjo protiteles in zavirajo rast patogenih mikroorganizmov, kar zmanjšuje tveganje za okužbe.

  • Omega 3 maščobne kisline zavirajo delovanje vnetnih citokinov in mediatorjev imunskega sistema ter spodbujajo proizvajanje proti-vnetnih citokinov ter s tem pozitivno vplivajo na imunski odziv. Omega 3 maščobne kisline lahko najdemo predvsem v mastnih ribah (sardine, skuša, losos…) ter v nekaterih rastlinskih oljih (laneno, konopljino, olje oljne ogrščice…)

  • Vitamin D prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema in ima več funkcij. Sodeluje namreč pri rasti, razvoju in delovanju naravnega imunskega sistema, proizvodnji protiteles ter pri samem odzivu imunskega sistema na tujek v telesu. V jesensko-zimskem času se priporoča dodajati vitamin D celotni populaciji, saj njegova absorpcija ni zadostna.


V času stresa in infekcije namreč padejo koncentracije vitamina C v plazmi. Zato dodajanje prehranskih dopolnil z vitaminom C pred infekcijo skrajša njeno trajanje. Vitamin C skupaj s cinkom dokazano skrajša trajanje prehlada in okužb za 1-3 dni. Pozitivno sinergistično delovanje je dokazano tudi pri vitaminu D s cinkom. Evropska agencija zavarno hrano (EFSA) je na primer odobrila trditev, da vitamin C "prispeva k ohranjanju normalnega delovanja imunskega sistema.



Viri:



Comments


bottom of page