Ogljikovi hidrati = glukoza = možganska moč
Da bi se naši možgani lahko koncentrirali in osredotočili, potrebujejo dovolj energije, ki prihaja iz glukoze v krvi. Pravzaprav možgani porabijo 20 odstotkov vse energije, ki jo naše telo potrebuje. Glukoza je tudi ključnega pomena za napajanje mišic in vzdrževanje telesne temperature. Glukoza v krvi prihaja iz ogljikovih hidratov, ki se nahajajo v širokem spektru živil, vključno s sadjem, zelenjavo, žiti, kruhom, krompirjem, stročnicami, semeni,... Tukaj leži eden izmed razlogov, zakaj del uravnoteženega krožnika predstavljajo ogljikovi hidrati. Ob nizkih vrednostih glukoze v krvi (hipoglikemija), se lahko počutimo šibke in utrujene. To se lahko zgodi kadar ne pojemo dovolj ogljikohidratnih živil. Čeprav glukoza zagotavlja dobro koncentracijo in osredotočenost, je precej pomembna regulacija njenih vrednosti v krvi. Pri visokih ravneh glukoze se ne bo naša ''možganska moč'' povečala, kvečjemu lahko dolgotrajno povišane vrednosti glukoze v krvi vodijo v pojav metabolnih bolezni.
Udobna hrana oz t.i. comfort food
V možganih obstaja kemična spojina, imenovana serotonin, ki izboljša razpoloženje in naše počutje. Serotonin se sintetizira s pomočjo beljakovine triptofana in uživanje hrane, bogate z ogljikovimi hidrati, ki lahko pomaga, da več tega vstopi v vaše možgane. Na podoben način se razlaga t.i. "želja po ogljikovih hidratih" - uživanje sladke, udobne hrane za izboljšanje razpoloženja. Glede vpliva visoko beljakovinske ali ogljikohidratne hrane na izboljšanje razpoloženja pri ljudeh še vedno ni dovolj raziskanega. Je pa zelo verjetna posledica uživanja premalo ogljikovih hidratov slabše razpoloženje. Čokolada je ena izmed bolj znanih živil za dvig razpoloženja z vidika nagrajevanja ali tolažbe. Pri tem pomembno vlogo igra kakav, ki je bogat s flavonoidi.
Kofein
Kofein, ki ga najdemo v kavi, kolah in energijskih pijačah deluje kot poživilo in lahko poveča občutke budnosti in preprečevanje učinke utrujenosti. Preveč kofeina, zlasti pri ljudeh, ki ga ne uporabljajo, lahko povzroči škodljive učinke razdražljivosti in glavobola. Podobni simptomi se pojavijo tudi pri pomanjkanju kofeina pri ljudeh, ki redno uživajo veliko kave.
Os črevesje-možgani
Področje povezave med razpoloženjem in črevesnim mikrobiomom (bilijoni bakterij, ki prebivajo v človeškem debelem črevesu) je zadnje čase vedno bolj popularno. Potrebni so dosledni rezultati raziskav, preden se lahko v zvezi s tem podajo veljavne trditve in priporočila.
Omega-3 maščobe
Dolgoverižne omega-3 maščobe (ki jih najdemo v mastnih ribah) podpirajo razvoj ploda med nosečnostjo, zlasti možganov. Nekateri raziskave kažejo, da lahko prehrana, ki vsebuje zadostne količine omega-3 maščob, pomaga zmanjšati slabo počutje pri odraslih. Vendarle so naši možgani v 80% sestavljeni iz maščob.
Vitamini in minerali
Ob enolični prehrani lahko našemu telesu začne primanjkovati vitaminov in mineralov, kar lahko vpliva na našo energijo, razpoloženje in delovanje možganov. Zato stremimo k uživanju uravnotežene prehrane z veliko sadja in zelenjave.
Shujševalne diete
Ekstremne dolgotrajne diete poleg negativnega vpliva na naš bazalni metabolizem velikokrat vodijo v utrujenost, depresijo in splošno pomanjkanje energije. Nekatere raziskave kot rezultat omenjenih diet ugotavljajo pri ljudeh tudi slabšo koncentracijo, presojo in slabši spomin.
Povzetek
Naše trenutno počutje velikokrat vpliva na vrsto hrane, ki jo izbiramo.
V splošnem pa je pri ohranjanju dobrega počutja in razpoloženja pomembno našemu telesu zagotoviti zadostne količine polnovrednih ogljikovih hidratov, ki vplivajo na regulacijo sladkorja v krvi. Rezultati raziskav pa navajajo tudi pomembnost uživanja zajtrka. Pri podpiranju splošnega zdravja je pomembno tudi zagotavljanje našemu telesu zadostne količine beljakovin, vitaminov in mineralov. Naša prehrana torej naj bo bogata s sadjem in zelenjave ter polnovrednimi žiti z dodatkom pustih beljakovin, vključno z mastnimi ribami. Tako si zagotovimo zadostno zalogo esencialnih hranil za dobro zdravje in dobro voljo. GOOD FOOD = GOOD MOOD 😊