Duševne bolezni vplivajo na celotno telo, živčni sistem, razpoloženje, misli in vedenje. Vplivajo na način, kako spimo in jemo, na čustva ter na način, kako se odzivamo in razmišljamo o ljudeh in stvareh okoli sebe. Na pojav duševnih bolezni največkrat vplivajo genetske predispozicije, stres, ter slaba prehrana.
Prehrana lahko igra ključno vlogo pri pojavu in resnosti ter trajanju duševnih bolezni. Slaba prehrana je lahko vzrok za slabo počutje, izboljšanje prehrane pa lahko pomaga zaščititi ne samo fizično zdravje, ampak tudi duševno zdravje prebivalstva. Depresija in tesnoba sta najpogostejši duševni bolezni na svetu. Zdravi prehranjevalni vzorci (značilni npr. za mediteransko prehrano), so povezani z boljšim duševnim zdravjem kot "nezdravi" prehranjevalni vzorci (prehrana zahodnega sveta). Učinki nekaterih živil ali prehranskih vzorcev na glikemijo, imunsko aktivacijo in mikrobioto lahko igrajo pomembno vlogo v odnosih med hrano in razpoloženjem. V zadnjih letih so razmerja med prehrano in duševnim zdravjem postaja predmet številnih raziskav po svetu. Potrebnih je več raziskav, da bi razumeli mehanizme, ki povezujejo hrano in duševno zdravje ter ugotovili, kako in kdaj se lahko prehrana uporablja za izboljšanje duševnega zdravja.. Epidemiološke raziskave so ugotovile, da je upoštevanje zdravih prehranjevalnih vzorcev – uživanje veliko sadja, zelenjave, oreškov in stročnic; zmerno uživanje perutnine, jajc in mlečnih izdelkov; in le občasno uživanje rdečega mesa - povezano z zmanjšanim tveganjem za depresijo. Vendar pa je narava teh odnosov zapletena zaradi jasnega potenciala povratne vzročnosti med prehrano in duševnim zdravjem. Na primer, spremembe pri izbiri hrane ali preferencah kot odgovor na naše začasno psihološko stanje - "udobna hrana" v času slabe volje ali spremembe apetita zaradi stresa. Precej zapleteno pa je ohranjati zdrav način prehranjevanja pri dolgotrajnih duševnih boleznih. Te nesorazmernosti ovirajo ljudi z duševnimi boleznimi in vključujejo finančne in okoljske dejavnike zdravja ter celo učinke psihiatričnih zdravil na apetit.
Živčne celice med samo komunicirajo s pomočjo živčnih prenašalcev kot so serotonin, dopamin, acetilholin, adrenalin, noradrenalin, glutamat,… Za nastajanje živčnih prenašalcev so ključne esencialne aminokisline (triptofan, tirozin, glicin). Ena izmed najpomembnejših nalog prehrane pri duševnem zdravju je zagotavljanje funkcije in strukture celic in prenašalcev v živčnem sistemu. Najpomembnejša hranila pri proizvodnji živčnih prenašalcev so aminokisline, cink, železo, baker, magnezij in vitamini B kompleksa. V splošnem so za pravilno delovanje živčnega sistema potrebna čisto vsa hranila. Več pa si preberi v spodnji datoteki:
Če si želiš pogledati posnetek webinarja skupaj z razlago, mi lahko pišeš tukaj.