Da razrešimo enkrat za vselej, ogljikovi hidrati so nujno hranilo v naši prehrani! Njihovo uživanje ne bi smelo biti zastrašujoče. Ogljikovi hidrati ne redijo. Zredimo se, če je naš kalorijski vnos višji od porabe. Nikoli ne bo drugače. Ogljikovi hidrati naj bi v prehrani odraslih prispevali vsaj 50% dnevnega energijskega vnosa. Ta priporočila so napisana z razlogom.
Njihova najbolj pomembna naloga je, da nam dajejo energijo za opravljanje dnevnih aktivnosti in miselnih procesov. Nujno so potrebni za tvorbo glikogena v mišicah in predstavljajo osnovno hranilo za živčni sistem. Samo naši možgani potrebujejo 110-145 g OH-jev (v obliki glukoze) dnevno za pravilno delovanj, kar je pribl 6 kosov kruha.
Prehranska vlaknina zagotavlja gibanje črevesja/peristaltike in je pomembna pri ohranjanju zdrave prebave. Priporočila za dnevni vnos prehranske vlaknine znašajo minimalno 30 g za odraslo osebo. Sestavljeni ogljikovi hidrati skrbijo tudi za regulacijo krvnega sladkorja. Obrok, ki vsebuje le-te, nas nasiti za dlje časa in zmanjša željo po vmesnih prigrizkih.
Priporoča pa se omejiti enostavne in proste sladkorje, ki lahko v presežkih prispevajo k pojavu metabolnih bolezni. Odrasla oseba naj bi na dan zaužila maksimalno 30 - 40 g sladkorjev. Telo nima mehanizma za dolgotrajno hranjenje večjih količin OH presežki se kopičijo v telesu v obliki maščobe. Pred telesno aktivnostjo in tekom dneva potrebujemo ogljikove hidrate, saj nam dajo potrebno energijo. Po telesni aktivnosti in zvečer, pa je bolj pomemben vnos pustih beljakovin .
Prenizek vnos ogljikovih hidratov ima lahko tudi kar precej negativnih učinkov. Poskusi jih en dan pojesti pol manj kot običajno in javi svoje počutje
Comments